KONČNO- EGIPT:)

Spomnim se svojega obdobja pred skoraj štirimi leti, v četrem letniku srednje šole, ko sem med zimskimi počitnicami raje ostala doma, kot pa se pridružila ostalim in se podala na raziskovanje afriške dežele, Egipta. Zamudila sem križarjenje po Nilu, zamudila sem obiske templjev posvečene raznim faraonom in seveda tudi faraonki (!!!), zamudila sem obisk Kaira in ostale znamenitosti, po katerih večina izmed nas pozna Egipt. Pred dvema letoma je obisk Sharm al sheika potešil del mojih želja, ko se nas je osem bab odpeljalo pogledati Nado in njenega takrat še ne moža Tallata, ko sta si ustvarila domek v tem obmorskem letovišču.



Videli smo puščavo, oazo sredi nje, popeljali smo se s štirikolesniki proti sončnem zahodu, ki smo ga za trenutek zamudili zaradi komplikacij, videli smo pokopališče kamel (beri mrtve kamele sredi puščave), bili smo v hindujski "gostilni", snorklanja je bilo na pretek, narodni park Ras Mohamed ter se seveda odpeljali na izlet v Kairo (celonočna vožnja...)- piramide v Gizi, svinga, delavnica papirusa (mogoče oz. lahko da je bil inštitut, ki jih je v Egiptu mnogo po očitovem pripovedovanju), mošeja, njihova tržnica... Ampak ostali del Egipta mi je še vedno ostal neznan in v sebi sem nosila še večjo željo po videnju...

Če se prav spomnim so bili že kakšno leto nazaj predlogi o odhodu, ampak za izlet približno osemdeset ljudi je potrebno mnogo organizacije, iskanje letala, hotelov, sestava programa... Tako da je vprašanje "Greš ali ne greš?" prišlo šele po e-mailu direktno v Ameriko. Mislim, da se je mami celo bala, da bom že naveličana potovanj in vsega ter odklonila... Ampak moje navdušenje se stopnjuje in tako je tudi odločitev padla brez premišljanja... Seveda, da grem...



Trije tedni od mojega prihoda domov iz ZDA so minili v trenutku, mogoče so bili le zadnji dnevi nekoliko daljši, danes pa se mi Amerika zdi že daljna preteklost, le spomini in nekatera prijateljstva še ostajajo in bodo.

25. oktobra pa je budilka pri nas doma zazvonila že ob tretju uri zjutraj- oziroma se je prva oglasila moja sestra, ki ni našla svojega oranžnega kovčka, ki je seveda prva prioriteta za potovanje v Egipt, ker ostali niso njeni. Niti moj ni bil dovolj dober, ker pač ni njen in še roza je povrhu. Tako je bila jutranja, no bolje rečeno nočna kava spita v zvoku vpitja- me čudi, da brez telefonarjenja sosedov:) Po prihodu očita, mogoče 15 minut pred odhodom pa se je odločila, da je od mami kovček le v redu in v teh nekaj minutah je sledilo njeno pokanje, mamino prestavljanje stvari in letanje do Tuša (op. trgovine pri Svei). Zabaven začetek potovanje, brez heca. Dolga pot do Zagrebškega letališča, čakanje na čekiranje, par sekund za nakup viskija (brez tega v Egipt seveda ne;) in polet z Dubrovnik airlines do Hurgade.



Okrog poldneva pa pristanek v tem egipčanskem priljubljenem letovišču, ki se razvija zadnjih 28 let. Na letališču smo tako zaslišali "ARTIUS, ARTIUS", tako da so se druge turistične agencije porazgubile v trenutku. Pred letališko zgradbo pa so nas za piko na i pričakali še egipčanski turistični vodiči s pladnjem čokolad in rožicami za vsako predstavnico ženskega spola- pa naj še kdo reče, da to ni razvajanje?!?



Pol urna vožnja do našega All inclusive hotela, takoj kosilo, še prej pa aperativček:)))) Seveda se je koristenje ugodnosti takoj začelo s pivčki na plaži na vroćem egipčanskem soncu. Na žalost pa nas je to naporno delo tako zamudilo, da smo zamudili sončni zahod ob pol šestih zvečer:))) Pa saj nas je čakal še en dan na istem mestu, who cares... We're relaxing for god sake:)



Sama in še nekaj nas je bilo takih, smo se naslednji dan odločili za free day, medtem ko so ostali odšli odkrivati ribja čuda rdečega morja- za sebe lahko le rečem, da sem res rabila day off... Sledilo je kopanje, spet pirčki, branje (tudi to se dočakala, le mogoče še kakšno knjigo:), slikanje sončnega zahoda... Sprehajalcu kamel smo še kar dolžni 5 dolarjev, ki jih je zahteval za slikanje s kamelo- smo obljubili plačilo naslednji dan, a kaj ko smo ob nenormalno zgodniji uri že odpeketali naprej (če bere tole naj se javi). Zvečer pa predstvitvena večerja, z dvema rojstnodnevnima slavljencema, od katerih je bila ena zelo sramežljiva in si želela rojstni dan v Sloveniji, druga pa je plesal ob ritmih njihove glasbe. Zapeli so mu tudi v slovenščini. Seveda pa je oba čakala torta!!!!!! Mlajši, a ne najmlajši, smo kasneje uživali ob vonjavah in kajenju šiše ter egipčanskemu čaju, ter pred spanjem odšli na kratek ogled hotelskega skoraj praznega disca.




Potovanje do Luxorja v konvoju, na avtobusu smo, no vsaj sama sem poskušala prebiti čim več časa speče, da prihranim energijo za naslednje dni. Na ladjo smo prišli v času kosila, nato pa je isti dan sledil še ogled Krnakovega temlja, obisk prodajalne papirusa in delavnice ter večerni ogled Luxorskega templja, skočili smo v menjalnico in v trgovino nakupiti pire ter vino, ker na žalost naša ladja ni bila all inclusive in je bila pijača razmeroma draga (pivo je bilo cca. 6 EUR). Zvečer pa povod potovanja in komaj pričakovana egipčanska poročna zabava!!! v znamenju egipčanskih plesnih ritmov in tudi slovenskih venčkov s petimi diđeji na čelu:)))) ter coca-colo!!!

Ostali dnevi pa so potekali predvsem v obiskovanju in ogledovanju templjev- vsak ima svojo zgodbo, a so si hkrati vsi podobni. Seveda nisem zamudila barantanja pri tamkajšnih trgovcih- mislim, da sem postala zelo uspešna (sploh če primerjam z uspehi izpred nekaj let). Šla sem na dopust, dobila pa zgodovinsko potovanje. Saj ne da mi ni bilo všeč, prav nasprotno, ampak zdaj pa res rabim mal »relaxing tima«:) Obiskali smo tudi nubijsko vas, med vožnjo z ladjicami pa so bili tokovi premočni v primerjavi z motorji... Malo komplikacij, ampak na cilj smo,sicer z enourno zamudo prispeli.

Mislim, da imam Egipta za nekaj let dovolj... Ampak mislim, da ne za vedno:) Čakajo še nove države, spoznavanje druge zgodovine, kulture...

Tole je sicer napisano z ogromno zamudo (večino je bilo spisano takoj po prihodu, a nikoli objavljeno, nekaj pa danes), ampak je pa končno postalo del mojega bloga;)



Življenje v Sloveniji pač ni polno dogajanj v primerjavi z ameriškim obdobjem, niti ni časa. Študij, kofetkanje, mal žuranja in ostale podobne zadevice pridejo na prvo mesto...:)

Se beremo kmalu... S kako zanimivejšo in bolj aktualno temo:)

Katja